Nafta se znova draži, obeta se rekordna mesečna rast
Cena surove nafte brent je pri 116 dolarjih za sod po skoraj 60-odstotni rasti v marcu.
Cene surove nafte so ob vstopu v nov teden zrasle za več kot dva odstotka, saj se vojna na Bližnjem vzhodu širi po regiji, ZDA pa tja pošiljajo še več vojakov.
Surova nafta brent se je v ponedeljek podražila za 3,14 odstotka, cena za sod je okrog 10. ure znašala dobrih 116 dolarjev. S tem se nadaljuje rast s konca prejšnjega tedna, ko je tečaj v petek končal dobre štiri odstotke nad izhodiščem.
V marcu se je cena surove nafte zvišala za 59 odstotkov, kar obeta rekordno mesečno rast. Razlog za to rast je efektivno zaprtje Hormuške ožine, skozi katero se steka petina svetovne nafte, zaradi grožnje iranskih napadov na ladje.
Medtem ko Iran izvaža le malce manjše količine kot pred začetkom spopadov, večinoma na Kitajsko, se je izvoz iz drugih zalivskih držav občutno zmanjšal, saj lahko mimo Hormuške ožine omejene količine izvozita le Savdska Arabija in Združeni arabski emirati prek naftovodov. Poleg tega je Iran napadal energetsko infrastrukturo v regiji, kar je ohromilo del proizvodnje nafte in plina.
Ameriški predsednik Donald Trump je na Bližnji vzhod napotil dodatnih 10 tisoč vojakov, od katerih jih je 3.500 prispelo v petek. Iran je medtem dovolil prehod skozi ožino 20 pakistanskim naftnim tankerjem, Izrael nadaljuje z napadi na Iran, v konflikt pa so se v soboto z raketnim napadom na Izrael vmešali tudi jemenski hutijevci, ki jih podpira Iran.
Trump je v intervjuju za FT dejal tudi, da bi bilo njemu najljubše, če bi “vzeli nafto v Iranu”, kot so to storili v primeru Venezuele. To bi zahtevalo zasedbo iranskega otoka Harg, glavnega izvoznega središča za nafto, ki bi ga po Trumpovih besedah ameriška vojska zasedla “zlahka”. Pri tem je dejal, da ga bodo “mogoče zavzeli, mogoče ne, imamo veliko možnosti”.
